Koprive v špinači, koprive v čaju, koprive v juhi… vse to so načini, kako največkrat uporabljamo veliko koprivo, tisto, ki nas zapeče, če jo nabiramo brez rokavic. Ali pa tudi ne. Koristno je vedeti, da so žgalni laski koprive obrnjeni od spodaj navzgor in nas opečejo, če koprive prijemljemo od zgoraj. Kadar pa rastlino nabiramo od spodaj navzgor, takrat bodo žgalni laski popokali, strup pa ne bo prišel v naše podkožje, da bi nas opekel. Pa tudi v nasprotnem primeru velja, da bodo zdravilni učinki koprive vseeno učinkovali, vsaj za revmatične bolnike. Saj veste, kako pravijo: Če te opeče kopriva, ne boš imel revme (1).

Zdravilni učinki koprive so večji, če uporabljamo bio koprive

Velika kopriva raste od poteh, ob gozdnih obronkih, na tleh bogatih z dušikom. Rada raste na obcestnih jarkih, kamor se stekajo hranila. Še rajši raste v jarkih, ki so polni kmetijskih gnojil. Pomembno je, da jo nabiramo tam, kjer je zemlja neoporečna in primerna za jedilne rastline. Polja koruze v tem pogledu niso najboljša izbira, saj so prekomerno obremenjena s pesticidi. Ekološko pridelane koprive pa vsebujejo veliko hranilnih snovi, ki so za telo krepčilne in dobrodejne za organizem (2).

Pri koprivi so zdravilni vsi deli rastline, razen korenin, ki jih v zdravilne namene ne uporabljamo. Kulinarično najbolj zanimiva so semena velike koprive, saj prav nič ne pečejo. Semena koprive namreč ne vsebujejo žgalnih laskov, ki vsebujejo histaminske substance ter mešanico snovi, ki izzove bolečino.

Največkrat uporabljen del koprive pa so gotovo listi in poganjki, ki jih uporabljamo za zeliščni čaj. Koprive lahko naberemo prosto rastoče v naravi, lahko pa jih tudi sami gojimo na divjem vrtu. Velika kopriva je obvezna rastline vsake domače lekarne. Je namreč čudežna rastlina, ki zdravi obilo zdravstvenih tegob, največja njena prednost pa je, da jo znamo pripraviti na nadvse okusen način. Poskusite jo pripraviti tudi sami doma (3).